APDEJT.si

Iran je znižal raven diplomatskih odnosov z Avstralijo, potem ko je Canberra izgnala iranskega veleposlanika zaradi domnevnih antisemitskih požigov v Sydneyju in Melbournu. Teheran zanika obtožbe in jih označuje za "absurdne in neutemeljene".

Izraelskega predsednika Isaaca Herzoga je v Vatikanu sprejel papež Leon XIV., kasneje pa se je sestal še z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Pietrom Parolinom. Med srečanjem so razpravljali o situaciji v Gazi, boju proti antisemitizmu in prizadevanjih za izpustitev talcev Hamasa. V čast obiska je bila v dvorišču San Damaso izobešena izraelska zastava.

Na Madžarskem je več sto Judov podpisalo pismo, v katerem obsojajo "ekstremistične izjave" izraelske vlade glede vojne v Gazi, kar je sprožilo ostre odzive lokalne skupnosti. Medtem pa se je v Glasgowu Anas Sarwar, voditelj škotskih laburistov, med govorom soočil s pro-palestinskimi protestniki.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Število smrtnih žrtev potresa v Afganistanu je preseglo 800, ranjenih pa je več kot 2800. Združeni narodi so začeli izvajati pomoč, talibani pa so pozvali k mednarodni pomoči za spopadanje s posledicami potresa, ki dodatno obremenjuje že tako težke humanitarne razmere.

Več kot 150 medijev iz približno 50 držav, med njimi La Libre Belgique, elDiario.es in Lusa, se je pridružilo globalni pobudi Reporterjev brez meja za protest proti ubijanju novinarjev v Gazi. Mediji zahtevajo konec nasilja nad novinarji in pozivajo k dostopu mednarodne javnosti do palestinske enklave. Pobuda opozarja na več kot 210 ubitih novinarjev v Gazi.

Avstralska policija je aretirala 39-letnega moškega, potem ko je z avtomobilom SUV trčil v vrata ruskega konzulata v Sydneyju. Pred trčenjem se je moški sprl s policisti, ki so ga ogovorili zaradi parkiranja na prepovedanem območju. V incidentu je bil poškodovan policist.

Na dirki Vuelta a España so pro-palestinski aktivisti motili izraelsko ekipo Israel-Premier Tech, kar je sprožilo zaskrbljenost glede varnosti. Hkrati pa je preiskava v Italiji pokazala, da imajo visoki predstavniki italijanske levice stike s članom Hamasa, Mohammedom Hannounom, in aktivno spodbujajo politike proti Izraelu.

Druga ženska je v preiskavi obtožila glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karima Khana spolnega nadlegovanja. Ženska je za The Guardian dejala, da jo je Khan 'neprekinjeno napadal'. Khan zanika vse obtožbe. Preiskava poteka, medtem ko je Khan začasno odstopil kot glavni tožilec ICC.

Na peti etapi dirke Vuelta a España so propalestinski protestniki ovirali kolesarsko ekipo Israel-Premier Tech, kar je povzročilo izgubo časa za ekipo. Med ekipno vožnjo na čas so protestniki z palestinskimi zastavami upočasnili kolesarje.

Alberto Barbera, umetniški vodja Beneškega filmskega festivala, je razpravljal o vplivu festivala na oskarjevsko dirko, protestih glede Gaze in svojem mandatu. Poudaril je, da je zbral izjemno bero filmov z zvezdami kot so Julia Roberts, Dwayne Johnson in Emily Blunt. Hkrati je bil film Casablanca premierno prikazan leta 1942, v času druge svetovne vojne, ko so bile ameriške enote aktivno nameščene v Severni Afriki, kar je močno vplivalo na kariere igralcev Ingrid Bergman in Humphrey Bogart.

Alberto Barbera, umetniški direktor Beneškega filmskega festivala, pričakuje vpliv festivala na prihajajočo sezono Oskarjev. Napoveduje tudi morebitne proteste glede situacije v Gazi na festivalu. Medtem je film Casablanca, ki je bil premierno prikazan leta 1942, postal klasika, čeprav je bil scenarij pisan sproti, med samim snemanjem. Film je izstrelil v zvezde Ingrid Bergman in Humphreyja Bogarta.

Alberto Barbera, umetniški direktor Beneškega filmskega festivala, pričakuje proteste v zvezi z dogajanjem v Gazi. Kljub bogatemu naboru filmov z zvezdami, kot so Julia Roberts, Dwayne Johnson in Emily Blunt, Barbera ne želi prehitevati dogodkov. Medtem pa film Casablanca, ki je bil posnet med drugo svetovno vojno in je premiero doživel leta 1942 (uradna ameriška premiera je bila 1. februarja 1943), praznuje 80. obletnico. Film je izstrelil v zvezde Ingrid Bergman in Humphreyja Bogarta.

Kljub naraščajočim mednarodnim pozivom Nemčiji, naj ponovno pretehta svoje stališče, je kancler Friedrich Merz ponovil, da Nemčija ne bo podprla priznanja palestinske državnosti. Kanada in Francija načrtujeta priznanje, medtem ko Velika Britanija priznanje pogojuje s prekinitvijo ognja v Gazi.

Izrael se sooča z izzivi v propagandni bitki proti Hamasu, ki uspešno širi svoje sporočilo. Strokovnjaki poudarjajo, da mora Izrael izboljšati svojo komunikacijsko strategijo. Medtem pa Mosab Hassan Yousef, nekdanji notranji član Hamasa, opozarja, da se mora svet upreti Hamasovi propagandi in da palestinska država na račun Izraela ni mogoča. Obe poročili poudarjata močan vpliv propagande v izraelsko-palestinskem konfliktu.

Hamas trdi, da je pripravljen na celovit dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, vendar obtožuje izraelskega premierja Netanjahuja, da zavrača vse rešitve. Poudarjajo, da je dogovor o prekinitvi ognja edini način za vrnitev talcev in da si prizadevajo za delni dogovor, ki bi postavil temelje za celovitega, vendar Netanjahu zavrača vse rešitve.

V izraelskem napadu na šotore razseljenih Palestincev v bližini Khan Yunisa na jugu Gaze je bilo ubitih 17 ljudi. V Londonu so protestniki obsodili izraelsko delovanje v Gazi kot genocidno, pri čemer so izpostavili uničevanje Gaze in namerno povzročanje lakote. Združeni narodi so v Gazi razglasili lakoto, kar je okrepilo mednarodne pozive k prekinitvi spopadov in pospešeni dostavi pomoči.

Iranski in ruski zunanji minister, Abas Aragči in Sergej Lavrov, sta se pogovarjala o jedrskih vprašanjih in sodelovanju Teherana z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Iranski zunanji minister Abas Aragči je posvaril evropsko trojko (EU3) pred posledicami morebitnega aktiviranja mehanizma 'snapback' iz jedrskega sporazuma iz leta 2015, češ da bi takšna poteza bila brez pravne in moralne podlage.

Medtem ko prebivalci Gaze dokumentirajo množične poboje in stradanje, velik del izraelske družbe trdi, da so to laži in da si Palestinci to zaslužijo. V Nemčiji vlada zavrača priznanje palestinske države, ker meni, da bi to spodkopalo prizadevanja za pogajalsko rešitev z Izraelom.

Savdska Arabija je ostro obsodila izraelske zločine nad Palestinci in njihovo zemljo. Grčija se je pridružila 24 državam pri obsodbi izraelskih načrtov za gradnjo naselbin vzhodno od Jeruzalema ter pozvala k umiku načrta.